SPF & FDA

Zaščitni faktor oz. faktor zaščite pred soncem (Sun Protection Factor – SPF) se nanaša na tehnike, ki jih je ameriška agencija za hrano in zdravila (Food and Drug Administration – FDA) odobrila v zvezi z ocenjevanjem učinkovitosti zaščite pred soncem v UVB delu spektra. Ocena SPF se ne nanaša na stopnjo zaščite pred UVA žarki.

Šolska definicija ZF-ja se glasi: čas izpostavljenosti ultravijoličastim žarkom, po preteku katerega se na koži, zaščiteni z zaščitnim faktorjem, pojavi minimalno opazna rdečica, nasproti času, po preteku katerega se rdečica pojavi na nezaščiteni koži.

Za vrednotenje učinkovitosti sredstev za zaščito pred soncem se uporablja sončni zaščitni faktor (angleško SPF). V ZDA standarde v zvezi z zaščito pred soncem določi in odobri Ameriška Zvezna agencija za zdravila in hrano (Food and Drug Administration – FDA). Zaščitni faktor je opredeljen kot razmerje med minimalnim odmerkom UV-žarkov za nastanek rdečine na koži, ki jo ščiti izdelek za zaščito pred soncem, in minimalnim odmerkom UV-žarkov za nastanek rdečine na isti nezaščiteni koži. Omeniti velja, da se zaščitni faktor, ki je podan na embalaži izdelka, nanaša na učinkovitost zaščite pred soncem v UVB delu spektra, in ne na stopnjo zaščite pred UVA sevanjem.

Tipičen protokol testiranja je sledeč: kožo na zakritem področju, na primer na zadnjici ali spodnjem delu hrbta, pokrijejo z lepljivo folijo, ki ne prepušča svetlobe; nato enega za drugim odstranjujejo koščke folije (vsak je velik 1 cm) in tako vsako področje dobi določeno mero UVB žarkov. Naslednji dan se pacient vrne na pregled in odgovorni ocenijo rdečico na testiranih področjih.

Številka zaščitnega faktorja vam torej pove, kako dolgo lahko ostanete na soncu, ne da bi vas opeklo. Na primer: če vas, ko niste zaščiteni, sicer opeče po 10 minutah, in če nanesete izdatno količino zaščitnega faktorja 15, boste pred opeklinami zaščiteni 150 minut. To pa ne pomeni, da ste varni tudi pred ostalimi škodljivimi učinki sevanja. Širokospektralna zaščita pred soncem mora zagotoviti tudi zaščito pred UVA žarki.

''Zelo vodoodporno'' je ocena, ki jo prejmejo tisti izdelki, ki enak zaščitni faktor obdržijo tudi po štirikratni 20-minutni izpostavljenosti curku tekoče vode. Naši kompaktni pudri in pudri v prahu so ocenjeni z ZF 20. Vsi so bili ocenjeni kot ''zelo vodoodporni''. Nova pravila FDA določajo, da je prepovedano trditi, da je izdelek povsem odporen na vodo.

Kakšna je razlika med zaščito pred soncem in sunblockom?
Po pravilih FDA uporaba besede sunblock ni več dovoljena. FDA bi rada preprečila morebitno zmedenost ali vtis lažne varnosti. Kljub temu velja omeniti, da titanijev dioksid in cinkov oksid v naših ličil dobesedno blokirata UV žarke, saj na koži delujeta kot zrcala, ki odbijajo in lomijo svetlobo ter vpijajo žarke. Večina kemičnih sredstev za zaščito pred soncem ima visoko sposobnost absorpcije UVB- in delno UVA-sevanja, v nekaterih primerih pa tudi infrardečega sevanja. Ko ta sredstva absorbirajo največjo možno količino sevanja, ki jo še lahko, izgubijo učinkovitost. (Absorpcija je proces, v katerem se svetloba ob stiku z materialom»izgubi«. Dejansko ne gre za izgubo svetlobe, temveč za njeno pretvorbo v drugačno energijo, na primer toploto.

Dr. Nicholas J. Lowe in dr. Josia Friedlander (oba s Centra za raziskave kože v Kaliforniji) sta v svoji nedavno objavljeni knjigi, ki govori o različnih aspektih sončnih zaščit, povedala: »Novo podvrsto fizične zaščite, mikroniziran odbojni prah, v zadnjem času ponuja vse več proizvajalcev. Za razliko od tradicionalne fizične zaščite je mikronizirani odbojni prah manj opazen, a kljub temu zagotavlja širokospektralno zaščito pred ultravijoličastimi žarki. Tovrstna zaščita je odlična rešitev za paciente, ki so občutljivi na ultravijoličasto sevanje, a se iz kozmetičnih razlogov izogibajo starejšim vrstam fizične zaščite. Dodatna prednost tovrstnih izdelkov je, da ne povzročajo fotoobčutljivosti.«

Vsi pudri nimajo SPF zaščite. Če jo imajo, mora biti vidna na deklaraciji.

Koliko zaščitne kreme je treba nanesti, da dosežemo zagotovljeno zaščito?
Veliko več, kot mislite! Na nedavni konferenci dermatologov so nam povedali zanimivo primerjavo: predstavljajte si polno dlan kreme za britje – to je količina, ki jo morate nanesti, da bi dosegli zaščito, navedeno na embalaži. Agencija FDA predlaga: če želite, da vam vaša krema nudi maksimalno zaščito, jo nanesite 30 minut pred izpostavljanjem soncu, znova pa jo nanesite po plavanju, brisanju z brisačo ali sodelovanju pri kateri koli aktivnosti, med katero se znojite.

Lahko zagorelost dosežemo na varen način?
Ne! Barva je znak poškodb tkiva. Telo skuša na ta način povečati zaščito pred soncem po tem, ko je koža že trajno poškodovana zaradi izpostavljanja ultravijoličastemu sevanju! 80 % vidnih znakov staranja je rezultat izpostavljanja soncu. Sevanje se sešteva, zato se posledice vidijo še leta. Koža si zapomni vse – in sem spadajo tudi hiter obisk pošte, kratka pot do avta , sedenje ob oknu in še ogromno podobnih situacij. Izpostavljanje soncu brez zaščite je kot izlet z izjemno hitrim časovnim strojem.

Kateri žarki so najbolj škodljivi?
Včasih je veljalo, da so najhujši UVB žarki, ker prehajajo v povrhnjico in jo poškodujejo, zdaj pa vemo, da so UVA žarki enako, če ne celo bolj škodljivi. Dr. Madhad A. Pathak s harvardske medicinske fakultete pravi: »Obstaja ogromno dokazov, da primarno biološko delovanje UVA žarkov povzroča poškodbe DNA-ja.«

UVB sevanje se v veliki meri spreminja z menjavo letnih časov, UVA sevanje pa vse leto ostaja enako. Količina sončnih UVA žarkov, ki doseže površino zemlje, je precej večja kot količina UVB žarkov. Prav tako UVA žarki prehajajo čez večino okenskih stekel in plastiko, ki UVB žarkov ne prepuščajo.

Vedno preverite, ali vaša zaščitna krema ščiti pred UVA in UVB žarki, in vedno se zavedajte, da – ne glede na to, kaj pravi reklama – nobena zaščitna krema ne ščiti pred celotnim UV spektrom. Najboljša zaščita je izogibanje soncu med 10. uro zjutraj in 3. uro popoldne. Učinki infrardečih žarkov (ki jih telo čuti kot toploto) niso povsem znani, a po mnenju dr. Lorraina in dr. Kligmana z Univerze v Pensilvaniji nikakor ne smemo zanemariti njihove povezanosti s fotostaranjem.

Kakšne so posledice izpostavljanja soncu?
Linije, gube in viseča koža so neposredni rezultati škodljivih sončnih učinkov na vlakna kolagena in elastina. Sonce draži melanocite, kar lahko povzroči ali poslabša hiperpigmentacijo, saj zaradi poskusov kože, da bi se zaščitila, pride do pretiranega nastajanja melanina. Če k pigmentnim madežem dodate še teleangiektazije in hrapava, ostro omejena žarišča, ki jih imenujemo aktinična keratoza, je sodba znana – posledice izpostavljanja soncu niso lepe.

Ali ni do pred kratkim veljalo, da so sončne zaščite neučinkovite pri preprečevanju nastanka melanoma?
Ne, dr. Marianne Berwick je le izjavila, da se pri preprečevanju melanoma ni varno zanašati samo na zaščitne kreme. Melanom je v Združenih državah Amerike zdaj 10. najpogostejša oblika raka, v Evropi je prav tako med najbolj pogostimi. Število primerov je ZDA dramatično narastlo, letno odkrijejo kar 42.000 novih primerov. Večina dermatologov je mnenja, da melanom za nastanek potrebuje več kot 20 let. Tisti, ki imajo tega raka danes, so se soncu izpostavljali dve desetletji nazaj, vemo pa, da takrat na tržišču ni bilo učinkovitih krem za zaščito pred soncem.

Dr. Roger Ceilley, predsednik Ameriške dermatološke akademije, pravi: »Če hočemo, da bo zaščita pred soncem kar se da učinkovita, moramo z uporabo začeti v zgodnjem otroštvu in nato nadaljevati vse življenje. Ogromno dokazov priča o blagodejnih učinkih zaščitnih krem, ne le v zvezi s preprečevanjem bolečih opeklin, temveč tudi v zvezi s fotostaranjem in rakom kože, vključno z melanomom. Verjamemo, da bi bilo priporočanje  prenehanja  uporabe zaščitne kreme neodgovorno.«

Lahko škodo, ki jo povzroči sonce, popravimo?
Pravijo, da je to mogoče, a le, če je koža vedno zaščitena pred soncem. Odlični izdelki za nego kože, ki so na voljo, lahko danes v veliki meri pomagajo pri odpravljanju škode, ki jo povzroči sonce – vendar so nemočni, če jih ne kombiniramo z zaščito pred soncem. Meseci napornega dela in truda gredo lahko v nič z enim jutrom, ki ga na vrtu preživimo brez zaščitne kreme, kape ali rokavic.